Zamudil let in se skoraj zaročil - PART 2

“Ko smo pristali, sem vstal, da bi se pomaknil proti izhodu vendar je bila taka gužva, da sem se nazaj usedel. Naj vam še to povem izrecno sem si rekel, v Turčijo se grem sprostit in to brez kakršnih koli bejb in nekih ne načrtovanih zabav. Ampak ker je to moje potovanje, kot ste že razbrali, da nikoli nič ne gre po planu se je tudi tokrat totalno spreobrnilo…”

Ko sem dal koleno na stol in pogledal nazaj v rep letala, sem za sabo zagledal punco, ki so ji oči skoraj ostale na meni. Saj poznate, ko greste v klub pogledate luštno bejbo in v sekundi odmakneš pogled ker se ustrašiš, da te vidi. No njena samozavest je bila tako močna, da sva se gledala verjetno da 15 sekund in se samo smejala….

Takoj sem začutil metuljčke po celem telesu, rekel sem si “NEJC, če ona ne bo prišla do tebe, ti neboš hodil do nje jasno!” vstal sem iz letala in kot, da se ni nič zgodilo odšel. Oblečen sem bil v navadno trenirko in sivo jopico, kot se vidi na sliki. 

Jaz hodim po letališču in kar naenkrat na isti tekoči stopnici se pojavi meni znan obraz. Pogledam desno ob rami in vidim njo. Bila je punca, ki se je zagledala vame na letalu. Bila je smrtna tišina, stopnice so se spuščale in spuščale, ko kar naenkrat rečem, “ammm You are from here?”

S čudovitim glasom mi odgovori, “yes Im from Turkey and you?”

Na koncu sva še čisto prekršila pravila in se slikala brez mask sredi letališča, po temu pa sva odšla skupaj ven. Stala sva pred letališčem zunaj je bilo prijetnih 24 stopinj ura se je bližala polnoči, ko se spomnem, da sem pozabil dvigniti denar na bankomatu za taxi. Šel sem čez security ona pa je čakala 30min zunaj...

Po skoraj urnem pogovoru in sedenju na klopci pred letališčem jo vprašam za ime. Poimenovali jo bomo Berrak. Na koncu se tudi jaz predstavim in si izmenjava Instagram, menila sva se tudi da bi se videla v času mojih počitnic v Antalyi. Vendar bil je en takrat še velik problem. Jaz sem mogel iti s taxijem 50km ob obali navzgor ona pa 50km navzdol. Čez nekaj časa sva se močno objela, rezervirala mi je taxi in počakala, da se odpeljem. 

Ko sem prišel v hotel, so me bili zelo veseli, prvo so mi postregli čaj in že se je začel celo urni pogovor. Hotel sem imel čisto ob obali s pogledom na čudovito plažo. Okoli 1:30 zjutraj sem odšel še na kebab in čaj ter se sprehodil po obali in malo raziskal okolico. 

Mesto se mi je zdelo izredno čisto in varno, zelo veliko je urejenih parkov in vedno so nekje postavljeni zastonj wifi stolpi, kjer se mladina druži in išče punce.

Naslednji dan, sem si splaniral tudi celoten budget. Rekel sem si, da niso to nobene fancy počitnice in bom zapravil 15eur na dan, kar znaša 130tl (turških lir). Seveda je to cena z že odštetim hotelom.

Takoj po temu, sem vzel kopalke in v prvi štacuni kupil še japonke, ker sem jih pozabil med hitrim pakiranjem doma. Voda je imela dobrih 28 stopinj Celzij in je bila res odlična osvežitev, ter prav prijetna za zaplavati do boj in nazaj. 

Spil sem še cocktail in se po sončil, potem pa šel raziskovati obmorsko mesto.

Antalya ima približno 2 Milijona prebivalcev, vendar je raztegnjena, kar pomeni da je turistični del bolj na kupu. Kar je tudi meni odgovarjalo, ker je bil taxi poceni v 15 min peš si pa tudi pri središču vele centra in adrenalisnkega parka.

Po 2 dneh sem se tudi javil mojim, da sem varno prispel, saj sem telefon zaradi prenosa podatkov raje izključil in bil samo na wifiju kjer je le lovil.

Največji problem je to, ker Wifi imajo povsod, vendar je potrebno vnesti telefonsko številko kar pomeni, da potrebuješ sim kartico katere pa jaz nisem kupil, ker nategujejo na polni črti.

Zvečer pa mi piše Berrak, vprašala me je, če se bova videla, da bi me rada videla. Jaz sem dokončal spletno stran, ki sem jo moral narediti za stranko. Opravil še zadnji zoom klic in ji odpisal “Miška seveda, se vidiva pridi do mene”. 

Nato sva se malo pogovarjala, povedala je da bi ji bilo bolje, da jaz pridem do nje in da mi bo sigurno všeč plus plaža z musko je super. Po nekaj sporočiluh me je le prepričala.

Naslednji dan sem spakiral najbolj nujne stvari pogledal avtobusne in vlak povezave do mesta Manavgat (Side). Vzel sem kuli in papir ter si napisal, da nebi pozabil nato pa krenil na pot.  

Sabo sem imel le na pol prazen telefon brez sim kartice, denarnico, nahrbtnik in kopalke. 

Povedal sem ji na kateri avtobus bom šel in kdaj bom približno na njeni postaji, takrat sem se vprašal je to pametno odgovor je bil ja in podal sem se na pot. 

Med potjo pa….

Se nadaljuje