"Pa me zbudi policijski pes in policistka. Sprva nisem vedel kaj je, v mislih sem imel ojoooj ne, ugotovili bojo, da sem malo priredil letalske karte kaj naj naredim zdaj."
Policajka me je le pogledala, nato pa se lepo nasmehnila in rekla: "V redu je, lahko zaspiš nazaj". Pogledali so samo potne liste, ker smo bili na mejnem prehodu.
Ko je bila ura 7:00 smo prispeli na Dunaj. Tam nisem imel kaj dosti za izgubljati, saj sem moral biti ob 8:00 že na Južno Afriški ambasadi. Kupil sem karto, kot nekakšno Urbano, za notranji prevoz po Dunaju, ki me je stala približno 7EUR. Nato sem s pomočjo njihove aplikacije za promet poiskal pot do ambasade.
Nekaj krat sem moral prestopiti, preden sem prispel do končne postaje, kjer sem izstopil, naredil še nekaj 100m in zagledal čudovito stavbo z visokim obzidjem (ograjo).
V mislih sem imel samo eno: "upam, da ne bodo ugotovili, da sem malce priredil letalsko karto in hotel." Nisem namreč imel namena tega plačati, dokler mi ne potrdijo vize.
Globoko vdihnem, izdihnem in stopim notri. Notri je potrebno odložiti telefon in vso elektroniko v omarico pri vhodu. Nato sem šel čez rentgen, kjer so me podrobno pregledali in spustili noter. Notri sem bil sam. Kako se mi je uspelo pomiriti še danes ne vem. Občutek sem imel namreč, da mi bo srce skočilo ven. Lahko bi mi zavrnili vizo ali še kaj, ampak na to v tistem trenutku nisem smel niti pomisliti.
Nato pristopim do okenca, kjer me je gospod vprašal, zakaj ravno Južna Afrika oz. kakšen je moj namen. Po pol urnem pogovoru me prosi za dokumente. Izročim mu potni list, bančne izpiske, letalsko karto ter potrjeno in plačano rezervacijo za hotel. Povem mu še, kje bom živel in kontakt od osebe, ki bi me naj povabila v Južno Afriko. Seveda sem si vse skupa izmislil, kajti nihče me ni povabil, temveč sem se sam odločil oditi tja.
Na letalski pa sem naredil veliko napako, ker je bil prejšnji let "Benetke, Paris, Indija", sem pri popravku pozabil spremeniti v tadanji karti, "Dunaj, Madrid, Afrika" CDG (Paris)...
Gospod je gledal in gledal karto nato jo je že odložil, ko jo je spet prijel v karto in gledal. Ko sem že misli, da so me dobili pa me pogleda in udari močno po mizi z štemplom. Viza je bila potrjena, rekel mi je naj pridem ob 15:00 iskati naza. Jaz sem kupil let za ob 18:00 Johannesburg (Južna Afrika).
6h sem bral knjigo, čas mi je mineval tako počasi, da se ni in ni premaknil. Ko pa pridem že malo pijan do ambasade pa mi pravijo, da so ambasado zaprli ob 13:00 in da naj pridem iskati vizo naslendji dan ob 8:00 ko jo ponovno odpirajo...
Nato pa...
Se nadaljuje...
Zelo bom vesel, če napišeš svoj anonimni komentar in zgodbo deliš med svoje prijatelje.
Rad bi se zahvalil tudi Barbari, ki je celoten
prispevek slovnično popravila.
Objavite komentar